1. Kako samozavestno ste se počutili pri uporabi angleščine pred začetkom programa ter kako se počutite zdaj?
Vsekakor sem pri govoru v angleščini sedaj bolj samozavestna. Moj cilj je bil, da se v Indiji na konferenci počutim udobno, da se ne skrivam za drugimi, ampak tudi sama samozavestno komuniciram v angleščini. In to mi je uspelo.
2. Kateri so bili vaši največji dvomi pred vpisom v program?
Ali bom našla čas za angleščino v trenutnih okoliščinah – trije otroci in ostale aktivnosti. Ali bom imela dovolj energije za novo učenje. Ali bom spremenila svoje prepričanje, da angleščina ni zame.
3. Ali se je vaše mnenje o učni metodi angleščine po končanem programu spremenilo in kako?
Spoznala sem, da se lahko hitro učim v sproščenem okolju, kjer se počutim sprejeto, tako kot sem. Da ni nujno, da poznam vse besede, ampak da jih lahko razložim z drugimi besedami, pa me bodo ljudje vseeno razumeli. Ugotovila sem, da angleščina vsekakor je zame in da jo moram poslušati dnevno in se je ne bati. Tako se bo sama od sebe sidrala vame.
4. Če bi se morali odločiti za najbolj vredno komponento programa, katera bi to bila in zakaj?
Učenje preko tematik, ki so povezane z mojimi interesi. Najlažje in najbolj všeč mi je bilo govoriti o naši šoli Lila, o vrednotah, ki jih imam. Marsikaj sem tekom ur angleščine spoznala in prenesla na svoje življenje (npr. tema o potrošništvu). Hvala, Petra, ker is me v tako kratkem času dodobra spoznala in naredila moje ure zabavne – tudi preko iger (ki jih bom tudi sama uporabila v razredu oz. jih že).
5. Kako bi program ocenili z oceno od 1 do 5?
5 – kar pomeni, da mi je bil všeč tako Petrin odnos kot prenos znanja. Za naslednjič bi si želela ure v živo in pogosteje – kar bi zagotovo privedlo še do večjega učinka. A moj cilj je bil tokrat drug – do EFL konference v Indiji premagati prepričanje, da angleščina ni zame. Kar mi je uspelo in sem izjemno hvaležna.
Ob naslednji priliki pa v živo, z bolj sistematičnimi zapiski in s ciljem do višjega nivoja angleščine.