Začetno srečanje se mi je zdelo kot prvo letenje z avionom. Sprva me je bilo strah, potem pa nič več in sem uživala v družbi Petre in Nataše (moje sodelavke). Ker sem se dobro počutila, sem postala vedno bolj pogumna in samozavestna v sporazumevanju v angleščini. Tedenska srečanja so zelo hitro minila, bila so zabavna in poučna. Zavedam se, da še vedno delam napake (veliko manj kot na začetku), vendar me to ne ovira več v taki meri, da sploh ne bi spregovorila. Zdaj se bom v službi trudila čim več uporabljati angleščino.